1937. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, stran 3179.
KOLEKTIVNA POGODBA za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Stranke kolektivne pogodbe
1. člen
To kolektivno pogodbo skleneta Ministrstvo za šolstvo in šport in reprezentativni sindikati organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja za območje Republike Slovenije.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
2. člen
Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki opravljajo javno službo oziroma izvajajo programe, na podlagi katerih se pridobi javno veljavna izobrazba ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni. Izraz “zaposleni delavci” v smislu te pogodbe pomeni vse delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega v zavodu ali pri delodajalcu v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi. Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu zakona o delovnih razmerjih, če ni s statutom zavoda ali drugim splošnim aktom urejeno ugodneje.
II. OBLIGACIJSKI DEL
3. Pozitivna izvedbena dolžnost
3. člen
Stranki te kolektivne pogodbe si morata prizadevati za izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
4. Negativna izvedbena dolžnost
4. člen
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
5. Posledice kršitve obligacijskega dela kolektivne pogodbe
5. člen
V primeru, da ena stranka krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev. Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka, od pogodbe ni mogoče odstopiti. Po odstopu od pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
6. Reševanje kolektivnih sporov
6. člen
Za reševanje kolektivnih sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Šteje se, da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.
7. Sestava komisije za pomirjevanje
7. člen
Vsaka stranka imenuje v komisijo za pomirjevanje dva člana. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih strokovnih in znanstvenih delavcev. Komisija za pomirjanje se konstituira najkasneje v 60 dneh.
8. Začetek postopka
8. člen
Postopek pomirjanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
9. Učinki pomirjanja
9. člen
Pomirjanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjanje za neuspešno, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjanje ali če člani ne imenujejo predsednika komisije. Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta mora biti sestavljen v pisni obliki. Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe in jo dopolnjuje ali spreminja. Če je pomirjanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
10. Imenovanje arbitražnega sveta
10. člen
Vsaka stranka imenuje tri člane arbitražnega sveta. Vsak član mora imeti namestnika. Predsednika in namestnika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed strokovnjakov s področja delovnega prava. V primeru, da sporazum o imenovanju predsednika in namestnika ni dosežen, ju imenuje sodišče pristojno za delovne spore. Če ena od strank ne imenuje arbitrov in se ne udeležuje sej ter tako ovira odločanje arbitraže, lahko nasprotna stranka sproži spor pred stvarno pristojnim sodiščem.
11. Odbor za razlago kolektivne pogodbe
11. člen
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje po enega člana, tretjega pa imenujeta sporazumno.
12. člen
Kadar stranka, ki zastopa delavce po tej kolektivni pogodbi, nastopa v razmerju do druge stranke, zavzema do posameznih vprašanj enotno stališče. V ta namen oblikuje komisijo, v kateri so zastopani z določenim številom članov posamezni sindikati organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Število članov v komisiji je odvisno od števila članov, ki jih posamezna sindikalna organizacija ima. Ta komisija ima pristojnost, da imenuje člane v komisijo za pomirjanje, arbitražni svet in odbor za tolmačenje kolektivne pogodbe.
12. Ponudba za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe
13. člen
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi spremembo in dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki. Druga stranka se je dolžna o predlogu opredeliti v 30 dneh. V primeru, da druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe ali se v določenem času ne opredeli do predloga, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjanje. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.